Lebdim v čistem stanju vznesenosti. Vse lepo mi prihaja na pot in prvič v življenju se počutim kot Ženska - senzualno in ljubezni, topline polno bitje. Zavedam se sebe kot še nikoli in vsak trenutek je čisti užitek. Če bi lahko, bi vas vse objela v te trenutke in vas popeljala v mojo pravljico. Pa ne morem. Realnost mnogih je drugačna, zato moje sreče niti ne zmorejo dojeti. Jaz pa dobro vem kako sem včasih začutila kakšno Žensko – vonjala sem njene mehke lase in jo občudovala. Četudi sem jo imela samo za bežen trenutek, sem vedela, da bom sama nekoč Ona.

To niso občutki popolnosti, po drugi strani pa zgleda kot da je čisto vse tako kot mora biti. Ne, nisem še izpopolnjena, niti popolna (nemogoče), zelo navadna, kajti pričakovanj, ki sem jih včasih gojila do sebe ni več. Izpuhtela je vsa meglica ega in njegovih potreb in objela me je čista ljubezen. Jokam od sreče, ki jo imam, hkrati pa vem, da si jo prekleto zaslužim. Bežni spomini na staro me samo oplazijo, kot suha trava…in že sem spet tukaj in sedaj. Samo ta trenutek je pomemben, samo ta občutek ljubezni – do sebe, ostalih, do dela, do ljudi, do mojih Žensk, do vsega, kar tako zelo ljubim. In vedno sem. Vse sem ljubila, za vse sem se borila. Tudi pretepala sem se za druge. Pa sem ji vseeno izgubila. In tako je prav.

In stavek….ne moreš imeti vsega, ne drži. Kajti imaš samo tisto, kar te je vredno, kar si si zaslužil, samo tisto, kar si sejal. In nič več in nič manj. Ja, lahko imaš vse, ko imaš enkrat spet sebe. Ko odpadajo tančice strahov in se zaljubiš vase, je vse mogoče. Drzneš si sanjati na veliko, drzneš si tako močno verjeti vase, da greš naprej s čistim zaupanjem.

Samo delila bi to ljubezen, kot bombone. Vsakemu privoščim to kar imam, iz srca. Vedno sem se borila za resnico in pravico, danes pa sploh ne vem kaj sta ti besedi. Nista več v mojem slovarju. Ker je, se ponavljam, vse točno tako kot moram biti.

In ja, zgleda hudo, vem. Viharji na poti do sebe so strašni. Po drugi strani pa so ravno ti viharji tisto, kar najbolj potrebujemo, da najdemo pot do sebe.

Kaj sploh pomeni biti v sebi, v svoji pravi esenci? Pomeni, da si samo tisto, kar zares ti, samo ti. Izhajaš iz čiste ljubezni, ne iz strahu, zato je vsaka odločitev prava. In mir v srcu je eno samo sonce. Nežno te boža in ti ves čas šepeta, vodi, ljubi, boža in ljubkuje. Vse okoli tebe je en sam božji dotik. Mehkoba, toplina, nasmeh,…

Borim se v svojem samo še za tisto, kar je vredno mojega časa. Vem kaj lahko dam svetu in v tem delujem, iz srca. Vem zakaj sem tukaj in sedaj in kje je moje mesto pod soncem. To mi je dovolj. To je hrana moje duše, polet mojih talentov in obuditev vsega Božanskega v meni.

Poznam vsak nov korak, tako znan mi je. Mogoče ga še nisem prehodila, ampak, ko si enkrat spet doma, je vse udobno in tvoje. Nič ni narobe ali zgrešeno, kot ni naključij, vse pade na pravo mesto in ti samo deluješ. Z največjo lahkoto premaguješ ovire. Karkoli pride na pot kot težava ali izziv ti kaže tvojo šibkost. In se popraviš, kot da se ni zgodilo nič. Greš naprej v nove zmage in z občutkom vznesenosti neseš ljubezen tja, kjer so jo pripravljeni sprejeti.

In plavaš na oblakih čiste hvaležnosti.

Kajti življenje je lepo, ko ga živiš! <3