In to zlitje, ki je lepota para je njen propad. V kolikor Ona ne zna živeti sebe in se ob partnerju ne ceni in ne čuti enakovredne, je izgubila na celi črti. »Le glej, da se dobro poročiš, da boš kaj vredna«, pa je prepričanje, ki ga živi v vsakem trenutku. Zlita z njim ga zaliva s svojo vitalno energijo in ob tem težko zaživi sebe. Želja po ločitvi na energijskem nivoju pa jo vleče stran. Ne zna in ne zmore drugače kot da gre. Izčrpana je in majhna z njim. Ne zna potegniti vase energijo, ki jo potrebuje za razcvet saj so zadaj strahovi. Strah, da ni dovolj dobra, strah, da ne zmore sama, strah, da ni dovolj sposobna, strah, da je posel bolj moški svet in še veliko več. Poleg tega pa prepričanja, ki so jih živela in v katera so verjele naše prednice še odzvanja v njeni biti. In pride občutek, da si ne zaslužiš, da si mama in žena in da je to dovolj. Pa ni in reže te v vsako celico. Boli in beg je vse kar vidiš.

Biti v paru samostojen, samozavesten, trden v svojem obstoju je bistvo za srečo in dolg zakon. Edini nasvet, ki bi ga dala svojim otrokom glede zakona je ta. Bodi to kar si, živi sebe in svoje potenciale in potem bo k tebi prišla oseba, ki bo to cenila, spoštovala tvoje meje in vsak dan tebe izbrala kot partnerja, prijatelja in predvsem sopotnika. Biti srečen sam s seboj je osnova zakona. Naslanjati se na koga, biti odvisen, to ni ljubezen, ampak trpljenje, ki si ga zadajaš sebi in tudi partnerju.

Pa smo kljub vsemu Ženske še vedno premalo cenjene. Ne samo v partnerstvu tudi po službah. Če bi vsi razumeli kako pomembna je prava ženska energija v vsaki celici, najsi gre za podjetje ali društvo, družino bi Ženske danes imele drugačen položaj v družbi. Redki so tisti, ki dojamejo vrednost Ženske še preden ta pokaže celemu svetu iz kakšnega testa je. Včasih je dovolj že njena bližina, da v prostor vstopi dovolj sonca in ljubezni.

In koliko je pomembno, da ženske imajo svoje ženske, prijateljice, dušne sestre. Kako pomembno je, da se družijo, si pomagajo, se med seboj povezujejo in zdravijo. Bistveno za vsako od nas. V vsakem odnosu, kjer sta najmanj dva pa gre za medsebojno nalivanje v čašo. In zlitost ni nikoli rešitev. Ko občutek sreče in zadovoljstva dobiš v sebi, ga ne iščem zunaj. Iščeš zgolj osebo, ki ti je dovolj kompatibilna, da lahko z njo najdeš skupne interese in cilje s katerimi rasteta in gradita prvo sebe nato pa drug drugega. Jat te ne potrebujem, jaz te ljubim. Ti nisi moj in jaz nisem tvoja, dve ločeni bitji sva, ki se vsak dan izbereta kot sopotnika na poti rasti in iskanja radosti, sreče,… Za ta zrel in tako lep odnos pa morata biti oba čista strahov in občutkov manjvrednosti. Ko se najdeta dve taki osebi, je to kot aktivacija dveh srčnih čaker in popolna povezava z Vesoljem in dušnim izvorom. Njuno energijsko polje dveh odprtih src je kot neskončna ljubezen, veliko kot sonce in na svet prinaša ogromno svetlobe, upanja in brezpogojne ljubezni.

To leto je čas za take odnose. Vsak bo izgubil ali dobil tisto kar vibrira, tisto, kar je v srčiki svoje biti. Ujemanje na frekvencah je bistveno za rast in razvoj ali prepad, ki ga ustvarita dva, ki to nista. Ni več napredka, učenja, ni več povezave, karmične šole je konec. Čas je, da greš naprej. Samo hvaležnost za vse, kar si dobil in se naučil. In razhod ni nič drugega ko to. Eden naliva veliko preveč kot drugi in enostavno ne gre več. Z delom na sebi vedno ustvarjamo za par prijaznejše okolje. Ampak to moramo početi skupaj – to se mora dogajati obema. Brez tega ne gre. Slej ko prej se razlike pokažejo v načinu dojemanja sveta, okolja in vsakodnevnih izzivov. In ko dva dobesedno vidita drugače živita vsak v svojem svetu in ta svetova sta nerazdružljiva. Ni več skupnih ciljev in poti, ni več interesa in učenja. Vsak gre po svoji poti. Razumeti in sprejeti to pa ni lahko.

Ali kot pravi rek…ljubezen ni dovolj. Pa res ni. Potrebno je veliko več!